Predvolilno Celje

Celjsko mestno jedro izumira, poslušamo kar naprej. V Celju se nič ne godi. Celje – ob vikendih mesto strahov. Prazni lokali, še praznejše ulice in trgi.

 Danes bi temu težko rekla tako. Na vsakem koraku odzvanja glasba. Z enega vogala narodnjaki, z drugega ga skuša preglasiti orkester s charlestonom, nekoliko kasneje obljubljajo drugi prireditelji nekoliko džeza, da ne pozabim omeniti plehmuske, ki bo ne glede na ostalo dogajanje zatrobila po celjskih ulicah. Vse skupaj je okrancljano, otroci se veselijo pisanih balonov, ki jih delijo vsepovprek in nasploh je občutiti pravi živžav. Povsod plakati in napovedniki dogodkov, ki jih prireja tainta stranka, med plakati in stojnicami pa blazno zaposleno hitijo posamezni funkcionarji in njihovi pomočniki, da bo vse nared tako kot mora biti.

 

Pa se vprašam – ali ni odgovor jasen kot na dlani. Celjsko mestno jedro ni tako težko oživiti.  Se je pač treba malo pomatrat. Celjani in okoličani vanj pridejo, če se seveda kaj pametnega dogaja. Gotovo imajo potrebo po razvedrilu večkrat kot vsake štiri leta in gotovo ne le v predvolilnem času. Celjani si morda želijo razvedrila tudi kar tako, brez da bi se zaradi prirejenega v zahvalo  morali odločati o svojih političnih pogledih na svet.

Še vedno se postavi vprašanje, zakaj je v celem mestu mogoče pojesti pico zgolj v enem lokalu, pa še to ne v soboto popoldne ali bognedaj v nedeljo za kosilo. Da o čem bolj eksotičnem sploh ne začnem razmišljati. Da o čisto navadni kavi v najprometnejši ulici sploh ne sanjarim. Pa še bi lahko naštevala. Pa ne bom, ker je bilo o tem potiskanega že veliko časopisnega papirja, prelitega mnogo črnila, porabljenih kar nekaj dragocenih programskih minut na radiu in televiziji. Pa nič.

 

 

Pouk bi bil bolj zanimiv, če….

Pogosto slišimo očitke, kako da je pouk nezanimiv. Če bi bil bolj zanimiv, bi vsi dosti raje hodili v šolo. Špricanja takorekoč ne bi bilo več, ocene pa bi bile lepše.

No, pa je res tako nezanimiv???

Zanima me, kaj vas pri pouku najbolj dolgočasi in jezi. Kaj konkretno bi bilo treba napraviti, da bi bil boljši? Kaj pričakujete od profesorjev, kaj od šole kot take in nenazadnje – ali imate morda tudi vi kaj vpliva na to, kako zanimiv bo pouk pri nekem predmetu?

 In nenazadnje – ali je v prenatrpanih učilnicah sploh mogoče  hkrati ustreči 32 najrazličnejšim okusom?

Bruci se selijo…

Danes in jutri bodo na Slovenskem male selitve narodov. Študentarija se vrača v kraj šolanja, priključili se bodo tudi bruci.

Pa me res zanima, kje boste nastanjeni, koliko boste za sobo odšteli in kakšen komfort vam za ta znesek ponujajo. Boste sami, v paru, s klapo ali neznanci?  In nenazadnje, vas zdaj, ko zares zapuščate domače gnezdo in prevzemate vse niti svojega življenja v svoje roke, navdaja navdušenje ali pa vas morebiti tudi malo stiska pri srcu?

Lepo se vživite v novo okolje, ne delajte preveč neumnosti in javite se nam kaj, kako vam gre.

Zgodba o uspehu

Pred štirimi leti me je neka deklica v prvem letniku dobesedno spravljala ob pamet. Vpadljivo vedenje, nespoštljiv odnos, popolna nepripravljenost, da bi sodelovala. Po nekaj mesecih se je izpisala.

V petek sem jo po naključju ponovno srečala. Popolnoma spremenjeno. Pred tremi meseci je postala mamica. In ravno ta petek tudi zlata maturantka.

Ob evropskem dnevu jezikov

Internet je neizčrpen vir informacij, zamisli in gradiv, ki podpirajo sodobni pristop učenja in poučevanja tujih jezikov. Njegove največje prednosti so zagotovo dostopnost, hitrost in interaktivnost. Nepogrešljiv je pri iskanju podatkov in pri navezavi in ohranjanju  stikov. Komunikacija preko spleta je enostavna, zabavna, vznemirljiva in poceni. 

Mladi se interneta ponavadi radi poslužujejo, nekoliko starejši pa so povečini še nekoliko zadržani. 

Ob evropskem dnevu jezikov sem odprla blog v nemškem jeziku z naslovom »Einfach Klasse – Blog doch mal mit« ( najdete ga na naslovu  http://blogmit.wordpress.com/, ki je namenjen tistim dijakom in učiteljem, ki želijo nekaj več. Zamišljen je kot zbirka dodatnega gradiva, vir koristnih povezav in zanimivih strani ter interaktivnih vaj, nenazadnje pa kot neke vrste spletno shajališče za izmenjavo mnenj, izkušenj in gradiv. Poleg tega bomo objavljali primere dobre prakse, obveščali bomo o novostih s področja nemškega filma in literature, o  glasbenih upih in o vsem tistem, kar mlade in mlade po srcu zanima

O atletiki, športnikih in vremenu

Današnje vreme je bilo pravzaprav kar pravšnje za športni dan. Sonce ni preveč žgalo, pretirane vročine tudi ni bilo. Dobro, bilo je mokro. Pa vendarle. Saj ni bilo treba suvati mokre krogle in skakati v moker pesek.  Malo teka po svežem zraku pa tudi ne škodi. Vsekakor bolje kot pouk, če mene vprašate. Pa še priložnost za druženje, za kar nam itak vedno zmanjkuje časa.

 Je pa res, da me nekaj vsako leto znova zmede. Kar nekaj tistih, ki uživajo status športnika, je prav na atletski športni dan poškodovanih. In ne morejo. Ali pa se jim ne da. Status pa -kljub poškodbi- uveljavljajo. 

To se seveda ne tiče zgolj tistih s statusi. Nekateri pač apriori na ta dan ne pridejo. V vseh štirih letih ne. Nikoli. Bi bil kaj drugače, če bi zaradi neopravljenih obveznosti imeli NMS3?

Kakorkoli že, vsem tistim, ki ste prišli in dali najboljše od sebe, čestitam. Odličnih rezultatov po besedah prof. Brežnikove, ki je danes že pridno analizirala Vaše dosežke, bojda ne manjka.

Maturantski izleti 2006

Nocoj se vračajo prvi četrtošolci s svojega zaključnega potepanja po Grčiji, v sredo pa se bodo na maturantske izlete odpravili še ostali razredi. Eni gredo v Rimini-San Marino in Mirabilandijo. Drugi klasično v Španijo. Nova destinacija letos je Črna Gora.

Novo se mi zdi tudi to, da vedno več dijakov ostaja doma. To me nekoliko preseneča. In se sprašujem – kje leži vzrok? So razlogi za to finančne narave? So odnosi po razredih tako napeti? Je kriva politična situacija in strah pred teroristi? So destinacije tako nezanimive? Ali se tistim, ki nočejo zraven, preprosto ne ljubi, ker pojmanimamzakaj?

Sama svojega maturantskega izleta za nič na svetu ne bi hotela zamuditi. Že leto prej sem veliko delala in varčevala zanj. Šli smo v Pariz in bilo je nepozabno. Na vsako obletnico mature, ki jo praznujemo, prinesemo fotografije in se spominjamo skupnih doživetij.

Je pa res, da se tudi spremljevalci vsako leto na maturanstke izlete odpravljamo z večjim cmokom v grlu. Alkohol pogosto teče v potokih – kar mene kot zapriseženo popolno abstinentko kar malce zmede. Ne morem razumeti, kako je mogoče tvegati, da ti bo na takšnem izletu slabo. Pustimo stati še druge nezakonite substance. Marihuano na primer. Že brez vsega tega se lahko na takšnih poteh marsikaj zgodi. Dijaki ste sproščenejši in nepredvidljivejši. Življenje želite zajeti z največjo žlico in marsikdaj zato ravnate tudi nespametno. Zato je za nas spremljanje na maturantskih izletih predvsem stres. Kajti če bi se slučajno bognedaj karkoli zgodilo, bomo mi tisti, ki bomo odgovarjali.

Prosim vas, spoštujte navodila spremljevalcev. Tudi če niso vaši razredniki in vas ne učijo. Nihče ni tak, da bi težil kar brez razloga.

Ko pa se živi in zdravi in nasmejani ter polni prijetnih vtisov vrnete, tukaj pričakujemo vaša poročila in vtise!

Antišpricarski ukrepi?

Vsako leto se mi zdi, da ga je več. Špricanja namreč.

 Ne rečem, tudi meni se kdaj ni ljubilo, pa tudi kakšno uro nisem bila pripravljena. Tudi meni je bilo nemara kdaj dolgčas pri kakšnem predmetu. Pa vedarle nisem kar  šla. Ker bi me oče zagotovo premikastil. Mama pa me je enkrat preventivno odpeljala na ekskurzijo v takratno tekstilno tovarno Metka. Takrat sem bila v prvem letniku. Pokazala mi je nočno izmeno. Stroji so neznansko ropotali, prah se je dvigoval in nič kaj fajn ni bilo. Sama naj se odločim, ali grem raje v šolo ali pa za stroj, je menila.

O tem, kaj špricanje potegne za seboj,  imam danes seveda svoje nazore. So splošno znani in se mi niti ne da razlagat. Močno pa me zanimajo vaša stališča.

Zakaj je torej potrebno špricat? Kdo šprica in kakšna je špricarjeva motivacija? Gre sam(a) ali v družbi? Kam pravzaprav? Kaj tam počne? Ali špricanje prinaša posebne koristi in bonitete? Kakšne, na primer? In nenazadnje: Kakšni bi bili po vašem najučinkovitejši antišpricarski ukrepi?

Počitniška ljubezen

Zdi se, da so počitnice že daleč nazaj, spomini in hrepenenja pa ostajajo. Ste torej spoznali koga, ko ob misli nanj/nanjo srce hitreje zatrepeče? Ali počitniška ljubezen lahko prerase v ljubezen življenja? Verjamete v ljubezen na prvi pogled?

Ostanimo na zvezi!

Zunaj so skoraj zimske temperature, kar še dodatno potrjuje, da se poletje nagiba v jesen. Moj zadnji prosti vikend pred novim šolskim letom. V mislih pa sem pravzaprav počasi že tam…

“Ta pridni” najbrž še uživate brezskrbne počitnice in se kot jaz jezite, ker vreme letos nekako noče sodelovati. Tisti z obveznostmi ste verjetno vsaj počasi že začeli listati po zapiskih, da boste čez nekaj dni blesteli in da se bo vam in nam odvalil kamen od srca. Naši dragi maturantje pa ste se zagotovo že začeli zavedati, da je pred vami ena velika prelomnica z vsemi prednostmi in skrbmi vred.

Zelo si želim, da bi vsaj včasih še pokukali na naše strani. Rada bi se veselila tudi vaših nadaljnjih uspehov in vedela, kam vas trenutno vodi pot. Prepričana sem, da so vaše izkušnje izjemno zanimivo in dragoceno čtivo tudi za mlajše rodove SEŠovcev.

Ste se torej uspešno vpisali kamor ste želeli? Ste že našli kakšno kamrico, kjer boste sami, v dvoje ali skupaj z najboljšimi prijatelji(cami) preživljali najlepša študentska leta. Bo slovo iz domačega gnezda bolj preizkušnja ali izziv?

Nenazadnje pa: sprejmite moje povabilo, da ostane spletni Ekonomlonc tudi vaše prijetno virtualno klepetališče!