Pujski med nami

Pustovanje in počitnice se zdita že daleč nazaj in krepko ste spet zakorakali v šolske obveznosti.

Danes bi se rada lotila ene teme, ki me žuli že precej časa, kot kaže pa tudi sodelavce Ekonomlonca bode v oči. Namreč, med nami so se infiltrirali tudi pujski. Hišnik poroča o tem, da mora vsak dan zamenjati tudi po deset stikal. Čigumiji – kamor pogledaš, še posebej pod klopmi in na stolih – bljak! Nekateri naši kao ekološko zavedni dijaki čečkajo neumnosti po stenah, mizah in omaricah, da bi prihranili papir. Dekleta pogosto tožijo o sramotni higieni na straniščih – in res je včasih tako – le da zanjo niso odgovorne snažilke, temveč uporabnice posvečenih prostorov same.

Pa kaj bi vam vse to govorila. Poglejte si dokazni material in si ustvarite svoje mnenje. Nenazadnje naj bi se predvsem vi dobro počutili na šoli.

Kaj bi bilo, če popravcev ne bi bilo….

Ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja je bil na naši šoli vsak drugi dijak vsaj pri enem predmetu ocenjen z negativno oceno. Najboljši razred je dosegel 70-odstotni uspeh, najslabši pa so dosegli zgolj 27 odstotkov.

Alarmantni podatki? Niti ne, boste rekli, saj je po drugih slovenskih gimnazijah,  srednjih strokovnih in poklicnih  šolah v glavnem podobno. In prav to je podatek, ob katerem se meni naježi koža. Nekaj torej je narobe. Pa ne pri nas na šoli. S slovenskim šolskim sistemom nasploh nekaj ne štima, se mi zdi.

Pojavlja se namreč neko čudno protislovje.  Še nikoli ni bilo v šolstvu z učnimi načrti in pravilniki  zapovedanega toliko utrjevanja pred ocenjevanjem znanja.  Še nikoli ni bilo danih toliko različnih možnosti za popravljanje negativnih ocen. Še nikoli niso bile pravice dijakov sistemsko in postopkovno tako zaščitene.

Pa se vprašam, ali morda ni prav tukaj kleč?  Kaj bi se torej zgodilo, se vprašam, če bi ob koncu leta ne bilo popravnih izpitov, tako kot jih ni v večini nemških zveznih dežel, denimo. Kjer šteje takorekoč vsaka pridobljena ocena, nato se izračuna aritmetična sredina in to je zaključna ocena v spričevalu. Če pri kakšnem predmetu slučajno ni pozitivna, učenec oziroma dijak razred ponavlja. Konec debate.

Bi torej v tem primeru bili naši dijaki bolj motivirani za sprotno delo?

Predvolilno Celje

Celjsko mestno jedro izumira, poslušamo kar naprej. V Celju se nič ne godi. Celje – ob vikendih mesto strahov. Prazni lokali, še praznejše ulice in trgi.

 Danes bi temu težko rekla tako. Na vsakem koraku odzvanja glasba. Z enega vogala narodnjaki, z drugega ga skuša preglasiti orkester s charlestonom, nekoliko kasneje obljubljajo drugi prireditelji nekoliko džeza, da ne pozabim omeniti plehmuske, ki bo ne glede na ostalo dogajanje zatrobila po celjskih ulicah. Vse skupaj je okrancljano, otroci se veselijo pisanih balonov, ki jih delijo vsepovprek in nasploh je občutiti pravi živžav. Povsod plakati in napovedniki dogodkov, ki jih prireja tainta stranka, med plakati in stojnicami pa blazno zaposleno hitijo posamezni funkcionarji in njihovi pomočniki, da bo vse nared tako kot mora biti.

 

Pa se vprašam – ali ni odgovor jasen kot na dlani. Celjsko mestno jedro ni tako težko oživiti.  Se je pač treba malo pomatrat. Celjani in okoličani vanj pridejo, če se seveda kaj pametnega dogaja. Gotovo imajo potrebo po razvedrilu večkrat kot vsake štiri leta in gotovo ne le v predvolilnem času. Celjani si morda želijo razvedrila tudi kar tako, brez da bi se zaradi prirejenega v zahvalo  morali odločati o svojih političnih pogledih na svet.

Še vedno se postavi vprašanje, zakaj je v celem mestu mogoče pojesti pico zgolj v enem lokalu, pa še to ne v soboto popoldne ali bognedaj v nedeljo za kosilo. Da o čem bolj eksotičnem sploh ne začnem razmišljati. Da o čisto navadni kavi v najprometnejši ulici sploh ne sanjarim. Pa še bi lahko naštevala. Pa ne bom, ker je bilo o tem potiskanega že veliko časopisnega papirja, prelitega mnogo črnila, porabljenih kar nekaj dragocenih programskih minut na radiu in televiziji. Pa nič.

 

 

Dol s kadilci!??

Vlada se je odločila, da je zdravje nedotakljiva vrlina. Zato bo uvedla prepoved kajenja na javnih  mestih in s tem pripomogla, da bo državljane odvadila od kajenja ter jih prisilila k bolj zdravemu načinu življenja. Ji bo uspelo?

O žuljih, žuljčkih in odtiskih….

Rubrika je, zapiskov pa še nič. Seveda ne, saj je treba temo odpreti…

 

Tukaj imate torej priložnost malce potarnati o tem, kje pa vas čeveljček tišči. Morda tukaj najdete rešitev ali pač vsaj nekaj spodbudnih besed. Če nekomu poveš, je dostikrat precej lažje pri duši.

 

Tukaj smo, poslušamo vas!