O elektronski redovalnici

Na slovenskem tržišču sta se pojavili dve podjetji, ki tržita program elektronske redovalnice. Kar pomeni, da bi starši, če bi se šola za uvedbo te novosti odločila, iz domačega fotelja ali pa iz službenega računalnika lahko kadarkoli dobili vpogled v ocene svojega otroka.

Ob tem se pojavi dilema. Seveda so elektronski mediji pripomogli k lažji dostopnosti najrazličnejših informacij, kar naše življenje prav gotovo pogosto olajša. Vendar pa: ali je ocena v redovalnici popoln pokazatelj uspešnosti nekega otroka? Lahko en klik nadomesti osebni stik z otrokovimi učitelji? In nenazadnje – ali otroka s popolnim nadzorom velikega brata pravzaprav ne oropamo priložnosti in odgovornosti, da svoje starše sam seznani z oceno in ob tem morda doda tudi kakšno pojasnilo, zakaj je tako dobra, slaba ali povprečna. Bi tovrsten nadzor lahko okrepil komunikacijo v družini ali pa bi pogovori doma le še bolj zamrli?

Nujno zlo ali naložba za življenje?

Danes Evropa praznuje mednarodni dan tujih jezikov. Tudi v Sloveniji ga bodo na različne načine obeležili. Kako ga boste proslavili na šoli, žal ne vem (poučite me, prosim!)

Me pa ob tej priložnosti zanima, kako na učenje tujih jezikov gledate vi, mladi Evropejci. Je pouk tujega jezika zgolj še ena nočna mora na vašem urniku ali gledate nanj morda bolj kot naložbo za življenje. Kakšno je vaše mnenje o tem, da bodo nemščino vpeljali kot 2. tuji jezik v zadnjo triado devetletke?  Se vam zdi ponudba  (ne zgolj po predmetniku, morda tudi v obliki krožkov) dovolj pestra in nenazadnje – bi se odločili kakšen tovrsten krožek obiskovati, če bi vam ga šola ponujala?