Zakonska zveza prihodnosti zgolj sedem let?

Neka nemška političarka je te dni predstavila predlog, naj bi zakonska zveza v bodoče trajala zgolj sedem let. Po sedmh letih naj bi avtomatično prenehala veljati, po želji pa bi jo bilo mogoče še poljubno podaljšati. S tem naj bi prihranili ogromno denarja, ki ga sicer po nepotrebnem porabijo zaradi vse številnejših razvez.

Kaj pravite na to?

O zgledih in idolih

Pa še ena malo lahkotnejša in splošnejša tema. Zanima me, koga si dandanes mladi najraje vzamete za zgled. Kakšne lastnosti občudujete pri svojih idolih? Do katere mere ste jim pripravljeni (in zmožni) slediti?

Spoštujete protikadilski zakon?

Prihajajo mrzlejši dnevi in posedanje po vrtovih lokalov ne bo več tako prijetno. Nekadilci se bodo sedaj pač presedli v notranje prostore, kadilci pa….

Kakšne so vaše izkušnje? Se zakon spoštuje ali ste že naleteli na kršitve? Imate mladoletni kadilci zdaj kaj več težav, kako priti do tobačnih izdelkov? Kakšna se vam zdi politika kaznovanja kršiteljev? Ali novi zakon po vašem vpliva tudi na družabnost ljudi? Bo zakon, v takšno obliki kot je, od te škodljive razvade odvrnil  mlade ljudi?

Zlorabe na spletu

Tole povezavo mi je zadnjič poslala prijateljica:

http://dnevnik.hr/naslovnica/vijesti/hrvatska/20070906_24923_69050.php

Mi je dala kar malo misliti. Sama sem privržena uporabnica najrazličnejših sodobnih medijev, saj mi v marsikaterem smislu krepko olajšajo in tudi polepšajo vsakdanje življenje.

A tako preprosto (in včasih tudi nevarno), kot je nakupovanje po spletu, je tudi navezovanje stikov. Še zlasti, če si star(a) petnajst let, radoveden(a), vendar ne dovolj previden(a), brez ustreznih izkušenj. A torej domača z računalnikom in spletno povezavo opremljena soba postaja najnevarnejši kraj za naše otroke?

Maturantski izleti 2007 so mimo…

… in vsi naši so se bolj ali manj srečno vrnili domov. Na olajšanje vseh staršev in spremljevalcev. Žal vedno ni tako. O tem zgovorno priča  letošnji primer iz Grčije. Torej, le spremljevalci in vodniki vemo, kaj vse je na tovrstnih izletih mogoče videti. Zgodbe so včasih res prav neverjetne. Kako majhen je korak med nedolžno objetnostjo in nesrečo, ki se konča s poškodbo, invalidnostjo ali v najslabšem primeru z izgubo življenja! Prepričana sem, da si velika večina staršev nikoli ne bi upala na svoja ramena prevzemati tolikšno breme odgovornosti. Sprašujem se, koliko časa bodo to pripravljeni početi učitelji. Imajo torej maturanstki izleti v takšni obliki prihodnost?