Uvodni pozdrav

september 10, 2007

Prva tretjina septembra je že za nami, jaz pa vas šele zdaj pozdravljam. Prej enostavno ni šlo. Šele zdaj, ko imam sama dve šolarki, mi počasi postaja jasno, kaj začetek pouka pomeni. Za starše namreč. Kljub temu, da sem učbenike s seznama modro naročila po internetu že junija.

Pa saj ni važno. Glavno, da smo spet skupaj. Pa žal ne več vsi. Konec počitnic nas je vse globoko pretresla vest o smrti naše dijakinje četrtošolke. Pogumno se je spopadala z zahrbtno boleznijo in kljub nekaterim dobljenim bitkam izgubila vojno.

Žalostna sem tudi, ker si zbornice ne delim več s prof. Ribičevo, ki zdaj po novem v red spravlja strojnike. Predvsem jo pogrešam kot glavno in vodilno gonilno silo tiskanega Ekonomlonca, ki še vedno bo, a nikoli več takšen, kot je bil z njo. Zdaj krmilo prevzema prof. Lidija Šober Nemec, za lekturo vaših člankov bo skrbela prof. Vesna Gubenšek Bezgovšek, sama pa bom tudi letos delovala iz ozadja. Veseli bomo kakršne koli pobude, predloga in sodelovanja. Pišite na že znani elektronski naslov cajtng.ses@gmail.com!

Za tale zakasneli uvod mi preostane le še to, da vam želim veliko uspeha v tem šolskem letu (vsakega posebej se zelo razveselim), novih prijateljstev, ustvarjalnih trenutkov in uporabnega znanja.

Entry Filed under: Uncategorized. .

2 Comments Add your own

  • 1. Katarina  |  september 13, 2007 at 12:28 popoldan

    Se mi zdi, da tale blog cedalje bolj sameva. Ali pa se mogoce motim?

    Reply
  • 2. a.fekt  |  september 17, 2007 at 4:04 popoldan

    Lep pozdrav po dolgem (mogoče predolgem) času tudi z moje strani.
    Ja, res je, tudi jaz sem opazila, da ni več toliko zagretih konfliktnežev (čeprav me je pa res presenetilo, da je tema Glasuj zame še vedno aktualna), dijakov s svojimi mnenji in pogumom, če se tako izrazim, ki bi svoje mišljenje zapisali in ga delili z ostalimi…
    Menim tudi, da teme zadnjih dveh mesecev niso bile tako zanimive in tudi niso vzbudile kakršnega razmišljanja vrednega zapisa.
    Zato pa v bodoče več kreativnih misli in seveda več poguma =) .
    Tudi to žalostno zgodbo o dijakinji sem slišala in moram reči, da me je res malo pretresla in moje misli so zopet dobile svoj zagon, vendar sedaj v drugačni luči…saj je imela še celo življenje pred seboj, kaj si je želela postati, kaj jo je osrečevalo, kaj je bil zanjo smisel življenja…?
    Ko sem izvedela za novico, da prof. Ribičeva ne uči več na naši šoli, sem takoj pomislila na Ekonomlonc in porajala so se tudi vprašnja o njegovih naslednjih številkah. Jaz sem prepričana, da nam bo vsekakor uspelo tudi v prihodnje, čeprav na drugačen način in drugo gonilno silo.
    Kot jaz pravim – spremembe so edina stalnica v življenju in ta je le še ena več.
    Jaz sem zraven, kaj pa vi?

    Reply

Leave a Comment

Required

Required, hidden

Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <pre> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback this post  |  Subscribe to the comments via RSS Feed


Blog Stats

 

september 2007
M T W T F S S
« Aug   Oct »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

Ekonomlončeva fotogalerija

The Clons

Trieste's Art

Trapped in the past

More Photos

a

Archives

Blogroll

Recent Posts

Top Posts

Recent Comments

žarko on Antišpricarski ukrepi?
gqgvx4 on Antišpricarski ukrepi?
bibi on Odštevamo
franci on O elektronski redovalnici
Luka Fanlok on Ocenjevanje po novem

Top Clicks