O elektronski redovalnici

Na slovenskem tržišču sta se pojavili dve podjetji, ki tržita program elektronske redovalnice. Kar pomeni, da bi starši, če bi se šola za uvedbo te novosti odločila, iz domačega fotelja ali pa iz službenega računalnika lahko kadarkoli dobili vpogled v ocene svojega otroka.

Ob tem se pojavi dilema. Seveda so elektronski mediji pripomogli k lažji dostopnosti najrazličnejših informacij, kar naše življenje prav gotovo pogosto olajša. Vendar pa: ali je ocena v redovalnici popoln pokazatelj uspešnosti nekega otroka? Lahko en klik nadomesti osebni stik z otrokovimi učitelji? In nenazadnje – ali otroka s popolnim nadzorom velikega brata pravzaprav ne oropamo priložnosti in odgovornosti, da svoje starše sam seznani z oceno in ob tem morda doda tudi kakšno pojasnilo, zakaj je tako dobra, slaba ali povprečna. Bi tovrsten nadzor lahko okrepil komunikacijo v družini ali pa bi pogovori doma le še bolj zamrli?

Nujno zlo ali naložba za življenje?

Danes Evropa praznuje mednarodni dan tujih jezikov. Tudi v Sloveniji ga bodo na različne načine obeležili. Kako ga boste proslavili na šoli, žal ne vem (poučite me, prosim!)

Me pa ob tej priložnosti zanima, kako na učenje tujih jezikov gledate vi, mladi Evropejci. Je pouk tujega jezika zgolj še ena nočna mora na vašem urniku ali gledate nanj morda bolj kot naložbo za življenje. Kakšno je vaše mnenje o tem, da bodo nemščino vpeljali kot 2. tuji jezik v zadnjo triado devetletke?  Se vam zdi ponudba  (ne zgolj po predmetniku, morda tudi v obliki krožkov) dovolj pestra in nenazadnje – bi se odločili kakšen tovrsten krožek obiskovati, če bi vam ga šola ponujala?

Zakonska zveza prihodnosti zgolj sedem let?

Neka nemška političarka je te dni predstavila predlog, naj bi zakonska zveza v bodoče trajala zgolj sedem let. Po sedmh letih naj bi avtomatično prenehala veljati, po želji pa bi jo bilo mogoče še poljubno podaljšati. S tem naj bi prihranili ogromno denarja, ki ga sicer po nepotrebnem porabijo zaradi vse številnejših razvez.

Kaj pravite na to?

O zgledih in idolih

Pa še ena malo lahkotnejša in splošnejša tema. Zanima me, koga si dandanes mladi najraje vzamete za zgled. Kakšne lastnosti občudujete pri svojih idolih? Do katere mere ste jim pripravljeni (in zmožni) slediti?

Spoštujete protikadilski zakon?

Prihajajo mrzlejši dnevi in posedanje po vrtovih lokalov ne bo več tako prijetno. Nekadilci se bodo sedaj pač presedli v notranje prostore, kadilci pa….

Kakšne so vaše izkušnje? Se zakon spoštuje ali ste že naleteli na kršitve? Imate mladoletni kadilci zdaj kaj več težav, kako priti do tobačnih izdelkov? Kakšna se vam zdi politika kaznovanja kršiteljev? Ali novi zakon po vašem vpliva tudi na družabnost ljudi? Bo zakon, v takšno obliki kot je, od te škodljive razvade odvrnil  mlade ljudi?

Zlorabe na spletu

Tole povezavo mi je zadnjič poslala prijateljica:

http://dnevnik.hr/naslovnica/vijesti/hrvatska/20070906_24923_69050.php

Mi je dala kar malo misliti. Sama sem privržena uporabnica najrazličnejših sodobnih medijev, saj mi v marsikaterem smislu krepko olajšajo in tudi polepšajo vsakdanje življenje.

A tako preprosto (in včasih tudi nevarno), kot je nakupovanje po spletu, je tudi navezovanje stikov. Še zlasti, če si star(a) petnajst let, radoveden(a), vendar ne dovolj previden(a), brez ustreznih izkušenj. A torej domača z računalnikom in spletno povezavo opremljena soba postaja najnevarnejši kraj za naše otroke?

Maturantski izleti 2007 so mimo…

… in vsi naši so se bolj ali manj srečno vrnili domov. Na olajšanje vseh staršev in spremljevalcev. Žal vedno ni tako. O tem zgovorno priča  letošnji primer iz Grčije. Torej, le spremljevalci in vodniki vemo, kaj vse je na tovrstnih izletih mogoče videti. Zgodbe so včasih res prav neverjetne. Kako majhen je korak med nedolžno objetnostjo in nesrečo, ki se konča s poškodbo, invalidnostjo ali v najslabšem primeru z izgubo življenja! Prepričana sem, da si velika večina staršev nikoli ne bi upala na svoja ramena prevzemati tolikšno breme odgovornosti. Sprašujem se, koliko časa bodo to pripravljeni početi učitelji. Imajo torej maturanstki izleti v takšni obliki prihodnost?

Na današnjem sestanku bolj samotno

Za danes je bil sklican sestanek Ekonomlonca. Uganite, koliko nas je sedelo v učilnici! Točno pet. Vaša nova mentorica (človek bi pričakoval, da si jo boste prišli vsaj ogledat, tako, iz radovednosti), dve stari članici, ena prvošolka in jaz, ki sem se pomatrala, si zrihtala varstvo za svojo najmlajšo komaj tri mesece staro dojenčico in prišla direkt iz porodniške, da vas malo pozdravim in okorajžim! Kakšno razočaranje!!!

Ok, bojda so eni imeli pouk. Toda morda bi se šikalo, da se pridete vsaj javit, da ste za akcijo (v kolikor dejansko ste za), da si želite biti zraven, da se opravičujete, ker ne morete priti na sestanek ali pa poprosite mentorico, da vas danes izjemoma opraviči pri prof. Tejintej, da boste lahko zraven. Glede na to, da še ni testov, bi se pri večini verjetno dalo dogovoriti, če bi se zadeve spodobno lotili.

Dejstvo je, da je priprava vsake številke poseben izziv in da se za njenim izidom skriva veliko prečutih (neplačanih) noči. In da je časopis navsezadnje VAŠ. VI ga berete, VI naj bi ga tudi pisali. Pisali naj bi o temah, ki so VAM blizu, o žuljih, ki VAS tiščijo. Mentorji smo tukaj zato, da vas malo usmerjamo in spodbujamo, vam po potrebi ponudimo pomoč in poskrbimo za to, da zadevo tudi nekako natisnemo.

Dejstvo pa je tudi, da smo tudi mentorji samo človeška bitja z omejenim časom in motivacijo, ki izgori, v kolikor ji vsake toliko ne dolijemo goriva.

Uvodni pozdrav

Prva tretjina septembra je že za nami, jaz pa vas šele zdaj pozdravljam. Prej enostavno ni šlo. Šele zdaj, ko imam sama dve šolarki, mi počasi postaja jasno, kaj začetek pouka pomeni. Za starše namreč. Kljub temu, da sem učbenike s seznama modro naročila po internetu že junija.

Pa saj ni važno. Glavno, da smo spet skupaj. Pa žal ne več vsi. Konec počitnic nas je vse globoko pretresla vest o smrti naše dijakinje četrtošolke. Pogumno se je spopadala z zahrbtno boleznijo in kljub nekaterim dobljenim bitkam izgubila vojno.

Žalostna sem tudi, ker si zbornice ne delim več s prof. Ribičevo, ki zdaj po novem v red spravlja strojnike. Predvsem jo pogrešam kot glavno in vodilno gonilno silo tiskanega Ekonomlonca, ki še vedno bo, a nikoli več takšen, kot je bil z njo. Zdaj krmilo prevzema prof. Lidija Šober Nemec, za lekturo vaših člankov bo skrbela prof. Vesna Gubenšek Bezgovšek, sama pa bom tudi letos delovala iz ozadja. Veseli bomo kakršne koli pobude, predloga in sodelovanja. Pišite na že znani elektronski naslov cajtng.ses@gmail.com!

Za tale zakasneli uvod mi preostane le še to, da vam želim veliko uspeha v tem šolskem letu (vsakega posebej se zelo razveselim), novih prijateljstev, ustvarjalnih trenutkov in uporabnega znanja.