Valentinovi verzi
februar 4, 2007
Moj odnos do brezglavega potrošništva je jasen in splošno znan. Še sploh ob uvoženih amerikaniziranih kvazi praznikih. Znan pa je tudi moj odnos do ustvarjalnosti, poezije in ljubezni. Zato vas pozivam, da nam pošljete kakšne posrečene verze, poezijo, pesmi, voščila, želje, iskrice ali misli o ljubezni- izpod lastnega peresa. Veseli pa bomo tudi kakšnih ročno doma izdelanih valentinovih čestitk, ki jih lahko pustite v nabiralniku šole. Najlepše bomo objavili v naslednji številki Ekonomlonca, kakšno posebej izvirno pa morda celo tudi nagradili. Zato ne pozabite pripisati svojega imena!
Entry Filed under: Uncategorized. .
8 Comments Add your own
Leave a Comment
Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <pre> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback this post | Subscribe to the comments via RSS Feed
1.
a.fekt | februar 8, 2007 at 6:01 popoldan
Tisti pogled je preusmeril pot mojih zenic;
misli so zastale,
glasovi so potihnili,
črke na papirju so izgubile svoj pomen;
aritmija je zasedla moje srce,
meja dosegljivosti je omilila svoj prag.
Vse je samo slika,
slika trenutka, ki nima okvirja,
odsev v zarosenem oknu,
portret brez obraza,
bežen pogled skozi objektiv,
iluzija v svojem pomenu.
Iščem okvir, iščem te,
umeščam trenutek v skop minute;
kapljice rose so spolzele po stekleni steni,
obraz je razkril svoje poteze,
pogled skozi objektiv je dobil jasno podobo;
iluzija je postala realnost.
Veki sta zastrli tvoj pogled;
misli zopet zaposljujejo tvojo glavo,
glasovi so preglasili tišino,
črke se spretno povezujejo v besede,
toda tvoje srce bije v drugačnem ritmu,
tam daleč za mejo dosegljivega.
a. fekt
2.
stojč | februar 12, 2007 at 10:47 am
Ko imaš nekoga iskreno rad in
če je ljubezen prava,
duša nikoli ne boli,
polne solza niso oči.
Tako vsaj naj bi bilo – se mi zdi!?
Duša moja me boli,
solzne moje so oči.
Jaz te iskreno ljubim – sprašujem pa se,
če čutiš enako tudi ti?
Stojč
3.
a.fekt | februar 12, 2007 at 6:16 popoldan
Bravo Stojč, tudi v tebi je nekaj poeta =)
Le tako naprej in upam, da lastnica, kateri so namenjene tvoje zapisane besede ve za tvojo ljubezen in čustva, katera te obidejo ob vsakem kontaktu z njenimi očmi..
4.
Katarina | februar 16, 2007 at 2:27 popoldan
Naslednji verzi niso moji lastni, so mi pa zelo všeč.
Deni me, kakor pečat na svoje srce!
Deni me, kakor pečat na svojo roko!
Zakaj močne, močna kakor smrt je ljubezen,
trda kakor podzemlje je njena gorečnost,
njeni žari so žari ognja, nje plameni, Gospodovi plameni…
5.
Pokojnik | april 14, 2008 at 4:54 popoldan
Tolažbe želim si, ko mislim na té,
Edinega, ki mi prevzel je srcé.
Borim se s solzami, borim se z nočjo
In svoje rotim srce, naj mirno bo.
Minilo že mnogo tesnobnih je dni,
Odkar še poslednjič objel si me ti.
Jokalo mi v nemi je stiski srce,
Naznanjajoč, da izgubila sem te.
Alarm mi v duši je rezko zvonil,
Jeklen zvok njegov me do dna je zmrazil.
Dih mi je zastajal, ko odhajal si stran,
Rekoč, da vse moje so solze zaman.
Adijo za vedno, če res to želiš.
Življenje na rane bo dalo obliž.
Jasnina ves čas naj nebo ti modrí,
In ves čas usoda naj se ti smeji!
http://www.e-verzi.si
6.
Verzi | april 21, 2008 at 8:55 popoldan
http://e-verzi.si
7.
verzi | junij 28, 2008 at 9:12 am
Ljubezen se rodi v pogledih, živi v poljubih, umre v solzah.
8.
ljubezenski verzi | junij 28, 2008 at 9:13 am
Ljubezen je kot vojna. Začneš, ko hočeš in končaš, ko moraš!