O atletiki, športnikih in vremenu

Današnje vreme je bilo pravzaprav kar pravšnje za športni dan. Sonce ni preveč žgalo, pretirane vročine tudi ni bilo. Dobro, bilo je mokro. Pa vendarle. Saj ni bilo treba suvati mokre krogle in skakati v moker pesek.  Malo teka po svežem zraku pa tudi ne škodi. Vsekakor bolje kot pouk, če mene vprašate. Pa še priložnost za druženje, za kar nam itak vedno zmanjkuje časa.

 Je pa res, da me nekaj vsako leto znova zmede. Kar nekaj tistih, ki uživajo status športnika, je prav na atletski športni dan poškodovanih. In ne morejo. Ali pa se jim ne da. Status pa -kljub poškodbi- uveljavljajo. 

To se seveda ne tiče zgolj tistih s statusi. Nekateri pač apriori na ta dan ne pridejo. V vseh štirih letih ne. Nikoli. Bi bil kaj drugače, če bi zaradi neopravljenih obveznosti imeli NMS3?

Kakorkoli že, vsem tistim, ki ste prišli in dali najboljše od sebe, čestitam. Odličnih rezultatov po besedah prof. Brežnikove, ki je danes že pridno analizirala Vaše dosežke, bojda ne manjka.