Maturantski izleti 2006

Nocoj se vračajo prvi četrtošolci s svojega zaključnega potepanja po Grčiji, v sredo pa se bodo na maturantske izlete odpravili še ostali razredi. Eni gredo v Rimini-San Marino in Mirabilandijo. Drugi klasično v Španijo. Nova destinacija letos je Črna Gora.

Novo se mi zdi tudi to, da vedno več dijakov ostaja doma. To me nekoliko preseneča. In se sprašujem – kje leži vzrok? So razlogi za to finančne narave? So odnosi po razredih tako napeti? Je kriva politična situacija in strah pred teroristi? So destinacije tako nezanimive? Ali se tistim, ki nočejo zraven, preprosto ne ljubi, ker pojmanimamzakaj?

Sama svojega maturantskega izleta za nič na svetu ne bi hotela zamuditi. Že leto prej sem veliko delala in varčevala zanj. Šli smo v Pariz in bilo je nepozabno. Na vsako obletnico mature, ki jo praznujemo, prinesemo fotografije in se spominjamo skupnih doživetij.

Je pa res, da se tudi spremljevalci vsako leto na maturanstke izlete odpravljamo z večjim cmokom v grlu. Alkohol pogosto teče v potokih – kar mene kot zapriseženo popolno abstinentko kar malce zmede. Ne morem razumeti, kako je mogoče tvegati, da ti bo na takšnem izletu slabo. Pustimo stati še druge nezakonite substance. Marihuano na primer. Že brez vsega tega se lahko na takšnih poteh marsikaj zgodi. Dijaki ste sproščenejši in nepredvidljivejši. Življenje želite zajeti z največjo žlico in marsikdaj zato ravnate tudi nespametno. Zato je za nas spremljanje na maturantskih izletih predvsem stres. Kajti če bi se slučajno bognedaj karkoli zgodilo, bomo mi tisti, ki bomo odgovarjali.

Prosim vas, spoštujte navodila spremljevalcev. Tudi če niso vaši razredniki in vas ne učijo. Nihče ni tak, da bi težil kar brez razloga.

Ko pa se živi in zdravi in nasmejani ter polni prijetnih vtisov vrnete, tukaj pričakujemo vaša poročila in vtise!