Antišpricarski ukrepi?
september 15, 2006
Vsako leto se mi zdi, da ga je več. Špricanja namreč.
Ne rečem, tudi meni se kdaj ni ljubilo, pa tudi kakšno uro nisem bila pripravljena. Tudi meni je bilo nemara kdaj dolgčas pri kakšnem predmetu. Pa vedarle nisem kar šla. Ker bi me oče zagotovo premikastil. Mama pa me je enkrat preventivno odpeljala na ekskurzijo v takratno tekstilno tovarno Metka. Takrat sem bila v prvem letniku. Pokazala mi je nočno izmeno. Stroji so neznansko ropotali, prah se je dvigoval in nič kaj fajn ni bilo. Sama naj se odločim, ali grem raje v šolo ali pa za stroj, je menila.
O tem, kaj špricanje potegne za seboj, imam danes seveda svoje nazore. So splošno znani in se mi niti ne da razlagat. Močno pa me zanimajo vaša stališča.
Zakaj je torej potrebno špricat? Kdo šprica in kakšna je špricarjeva motivacija? Gre sam(a) ali v družbi? Kam pravzaprav? Kaj tam počne? Ali špricanje prinaša posebne koristi in bonitete? Kakšne, na primer? In nenazadnje: Kakšni bi bili po vašem najučinkovitejši antišpricarski ukrepi?
Entry Filed under: Klepet o tem in onem. .
6 Comments Add your own
Leave a Comment
Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <pre> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback this post | Subscribe to the comments via RSS Feed
1.
innuendo | september 16, 2006 at 11:18 am
hm, zanimiva tema. srž problema neupravičenih izostankov od pouka je nezavedanje, kaj prisotnost in sodelovanje pri pouku prinaša. opazujem vsesplošno nezainteresiranost in ne
motivacijo med dijaki.
sedaj bi se bilo na mestu vprašati, kakšna bi bila najboljša preventiva? pomoje je ni. namreč nikomur ne moreš vbiti voljo do nekajurnega poslušanja in sedenja pri pouku. kdor se odloči, da ne bo redno obiskoval pouka, mu tega nihče ne more preprečiti.
škoda, ker se špricarji ne zavedajo bonitet, ki jih prinaša prisotnost in sodelovanje pri pouku. snov se hitreje zapomni, poleg tega se pa pristneje razvije tudi odnos s profesorjem, ki lahko tako večkrat usliši kakšno prošnjo ob koncu leta.
škoda torej, da dijaki pouka ne obiskujejo z veseljem in mnenjem, da bo pouk prinesel tisto piko na i znanju, ki je že tako ali tako potrebno, da opraviš predmet. torej je rešitev problema špricanja v tem, da naj se vsaj dijak, ki to počne vpraša, zakaj pa jaz ne morem sedeti pri pouku tistih nekaj ur, za razliko od peščice pridnih sošolcev.
vsak pri sebi moram razčistiti v glavi in zbrati motivacijo, saj sicer ne bo izobrazbe, ki je temelj vsakega človeka.
2.
Tadej | september 16, 2006 at 11:57 am
Špricari…To smo bili tudi mi. Pozabil sem že zakaj, ampak vedno se je našel razlog ki seje slišal takole “stari dej grma na pir no” ali pa “dej gremo tmle k sosedom pogledat” .
Včasih tudi misel da bi moral prenašati še brezveznega profesorja eno uro, ko se je že prejšnja tako vlekla je kar narekovala pot iz šole do najljubšega kafiča.
Krivdo špricanja sem vedno prevaljal na druge, profesorje, na sošolca ki mi je plačal pivo, nikoli se pa nisem vprašal, ali nimam jaz tukaj možnosti odločanja, ¸kajti moja zainteresiranost se ne sme odražati na povabilu k ptju piva katerga plača sošolec.
3.
objektiv | september 16, 2006 at 6:45 popoldan
po moje gre ravno za to nemotiviranost, ki pa je včasih tudi posledica profesorjevega načina dela. Izboljšati bi se morali tako dijaki kot nekateri profesorji, katerih ure so vedno mučne, naporne, brez lepih besed…
4.
sarč | november 11, 2006 at 9:53 popoldan
hjaaa… to pa je prava tema da malo podkurimo tistim, ki špricajo, špricajo in še 1x špricajo! Priznam, da sem tudi sama špricala iz nepotrebnega razloga, saj poznate “kolektivno špricanje”…ja to je to “vžgali smo koletivca” in si prislužili kazen, naslednji dan smo pisali matematiko, saj je bila matematičarka naša razredničarka:D…hja pa smo imeli lase v zraku!
Špricanje še zdaleč ne pripelje do pravega cilja, pa vendarle vsak ve zase. Mislim, da mora vsak pri sebi dobro premisliti, da škosuje samemu sebi in da se zave da to ni prava rešitev! Tisti, ki pa še tega vseeno ne upoštevajo jih lahko drago stane!(zapravijo letnik in še kaj več!)
Mislim da morajo dijaki kor profesorji spremeniti odnos do dela, se pri pouku bolj sprostiti in tega bo seveda manj! Samo ugotoviti je treba KAKO?…
5.
gqgvx4 | junij 11, 2009 at 5:44 popoldan
dsfsdfs67877 test test
6.
žarko | november 2, 2009 at 4:16 popoldan
lahko ti iz prve roke povem da pri špricanju dobiš nek adrenalin, prideš ven iz šole, šetneš proti prvi gostilni pa se mogoče dobiš s kako punco, ki pomožnosti tudi šprica in je sama doma
ali pa s prijateljem na pivu. Pa da ti povem, da si v zmoti glede nezavedanja “špricarjev” da je prisotnost pomembna, mi to še najbolj vemo in vedno občutimo ampak moralc pride vedno po lepo odšpricanem dnevu ne pa prej 
Je pa tud res da je veliko odvisno od vzgoje staršev in verjetno tudi statusa. Če imaš doma stroge starše, ki te fizično kaznujejo verjamem da ne greš špricat po drugi strani eni smo bili vzgajani v bolj svobodnem duhu in js si pač rečem lej kak lep dan je grem s punco u parka ka čem bit u šoli 
Drugače ta ukrep, da te mama pelje u tovarno se mogoče zdi v redu ampak js še vedno verjamem da če se ne boš znorel, ko si mlad, kar pomeni npr. od 13let naprej se boš enkrat kasneje ko mogoče ne bo najbolj primeren čas za to.