Antišpricarski ukrepi?

Vsako leto se mi zdi, da ga je več. Špricanja namreč.

 Ne rečem, tudi meni se kdaj ni ljubilo, pa tudi kakšno uro nisem bila pripravljena. Tudi meni je bilo nemara kdaj dolgčas pri kakšnem predmetu. Pa vedarle nisem kar  šla. Ker bi me oče zagotovo premikastil. Mama pa me je enkrat preventivno odpeljala na ekskurzijo v takratno tekstilno tovarno Metka. Takrat sem bila v prvem letniku. Pokazala mi je nočno izmeno. Stroji so neznansko ropotali, prah se je dvigoval in nič kaj fajn ni bilo. Sama naj se odločim, ali grem raje v šolo ali pa za stroj, je menila.

O tem, kaj špricanje potegne za seboj,  imam danes seveda svoje nazore. So splošno znani in se mi niti ne da razlagat. Močno pa me zanimajo vaša stališča.

Zakaj je torej potrebno špricat? Kdo šprica in kakšna je špricarjeva motivacija? Gre sam(a) ali v družbi? Kam pravzaprav? Kaj tam počne? Ali špricanje prinaša posebne koristi in bonitete? Kakšne, na primer? In nenazadnje: Kakšni bi bili po vašem najučinkovitejši antišpricarski ukrepi?